www.korte-kultura.net

 

 



 

 

ŽENSKI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA KORTE

Novice iz zbora


 

 

13.12.2014


Tudi letos je bil ŽPZ KD Korte pod vodstvom Eneje Baloh skupaj z Mešanim pevskim zborom Haliaetum iz Izole z zborovodjo in korepetitorjem Giulianom Goruppijem povabljen na letni koncert Moškega pevskega zbora Izola (Anton Baloh) z nazivom Preproste besede, kjer smo ob svetovnem dnevu petja in v iztekajočem se letu soustvarili prijeten koncertni dogodek, ki je navdušil številne poslušalce.


POLETNI IZLET V MAKEDONIJO - OHRID

Ženski pevski zbor in del pritrkovalske sekcije Kulturnega društva Korte se je v začetku julija odpravil na 4-dnevni obisk prijateljev iz pevskega Društva v Makedonijo z namenom, da se predstavimo s samostojnim koncertom priredb slovenskih ljudskih in nekaj umetnih pesmi, si ogledamo ohridske lepote in znamenitosti, spoznamo delček njihove kulture in se družimo z našimi gostitelji.

V Skopju smo se ustavili na slovenskem konzulatu, kjer nas je prijazno sprejel, pozdravil in pogostil slovenski veleposlanik v Makedoniji, Branko Rakovec. Na kratko nam je opisal nekatere od glavnih aktivnosti in v nekaj potezah orisal najpomembnejše značilnosti dežele, v katero smo vstopili.

Iz Skopja smo se odpeljali na Ohrid, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Tam nas je čakala skupina prijaznih gostiteljev z nasmejano in ustrežljivo go. Divno na čelu. Ko smo se nastanili v hotelu, smo lahko odšli počivati, bolj energičen in zdržljiv del naše skupine pa so gostitelji odpeljali na »nočni ogled« lokalov ob obali jezera.

Drugi dan, sončen in bister je bil, smo se udeležili svečanosti ob blagoslovitvi novega kipa Lovilca križa. Spomenik so postavili kot darilo mestu Ohrid v čast največjega praznovanja Jezusovega krsta na pravoslavnem Balkanu. Na Ohridu vsako leto na veliki pravoslavni krščanski praznik svetih treh kraljev (po julijanskem koledarju je to 19. januarja) priredijo tradicionalno versko-turistično atrakcijo iskanje v jezero vrženega svetega križa. V glavnem mlajši moški skočijo v jezero, najditelj prejme nagrado, prisotni pa si z jezersko vodo napolnijo steklenice, saj verjamejo, da s tem voda ohridskega jezera postane sveta in na splošno zdravilna.

Ker je bila prireditev dolga in sredi dneva, smo si seveda vsi kupili obvezne klobuke. Klima na Ohridu je namreč takšna, da sicer nimaš občutka za vročino, ker z jezera stalno pihlja in je zrak suh, v senci se zato tudi dokaj hitro ohladiš, vendar pa je poleti tam precej vroče, sončni žarki pa se odbijajo od vodne gladine, tako kot pri nas doma ob morju.

Sledil je voden sprehod po mestu in ogled muzeja v hiši znane družine Robev, nato cerkve sv. Sofije. Po sprehodu po dolgem mostu ob obali smo se vzpeli na dvignjeno in utrjeno cerkev sv. Janeza v Kaneu. Nato smo si privoščili kosilo z lokalnimi ribjimi dobrotami, zlasti sladkovodno belvico in lokalnimi vrhunskimi vini, kot tudi z obveznimi tipičnimi sladicami – ohridsko torto, baklavami ali kadaifom.

Zvečer smo v tamkajšnjem kulturnem domu pripravili odlično uspeli samostojni koncert, s katerim smo hvaležno občinstvo navdušili predvsem s slovenskimi ljudskimi pesmimi. S člani gostiteljskega društva smo si izmenjali priložnostna darilca in ob domačih dobrotah skupaj zapeli in zaplesali v kolu. Sledilo je še druženje v bližnjem lokalu, seveda s petjem in plesom.

V nedeljo nas je gostiteljica Divna spremljala na našem izletu vzdolž obale jezera. Najprej smo se ustavili pri svetišču sv. Klimenta Ohridskega in prisostvovali delu nedeljskega obredja, potem pa smo se ustavili in si ogledali Muzej kosti z zunanjo rekonstrukcijo ohridskega mostišča, naselja kot so jih izdelovali okrog 5500 let pr.n.št.. Glavni cilj izleta je bil pri sv. Naumu, izpod katerega izvira sveta voda, ki napaja jezero. Tam smo kosili; gostitelji, ki so se nam pridružili v polnem številu so nas počastili z nekaj tipičnimi krajevnimi dobrotami kot so šopska solata, makedonska tava (tavče-gravče), ki je fižolova enolončnica, in pečene paprike. Seveda smo se spet sladkali z ohridsko torto in baklavami, ki jih je pripravila ena od gostiteljic. Ob povratku se je mlajši del zbora kopal v jezeru, končno pa smo se napili sveže vode in osvežili ob znamenitem Biljaninem studencu. Barski pianist je med drugimi tradicionalnimi seveda zaigral »Biljana platno beleše na ohridskete izvori«.

V teh dneh smo seveda z veseljem nakupovali spominke. Nihče ni prišel domov brez slavnega ohridskega bisera ali nakita iz bisernine. Vsaj občudovali pa smo lahko ročne filigranske izdelke, leseno rezbarijo, Ohrid pa slovi tudi po ročno izdelanem papirju.

Zvečer se je na enem izmed tamkajšnjih amfiteatrov, začel tradicionalni folklorni festival in tisti navdušenci, ki se nismo pridružili drugi, večji skupini pri večerni zabavi v mestu, smo šli občudovati slovito makedonsko folkorno skupino Tanec in nato še nacionalno bolgarsko folklorno skupino. To so ritmi, to so barve, to je slikovitost in balkanski temperament! Večer je bil nepozaben!

Makedonci na Ohridu imajo kar sedem folklornih društev in samo eno pevsko-instrumentalno. Na vsakem koraku se vidi in sliši njihova posebnost: ga ni lokala brez žive tradicionalne glasbe, pa čeprav igra samo »one man band«, povsod imajo kot del opreme v lokalih pianine ali klavirje in tudi druga glasbila. Živo glasbo izvajajo že od kosila naprej.

Manj razvito pa je pri njih zborovsko petje. Morda so nas tudi zato še toliko bolj prisrčno nagradili z navdušenimi aplavzi in nas celo poskusili izzvati, da bi se prijavile na prestižno tradicionalno mednarodno tekmovanje Ohridski zborovski festival, ki poteka vsako leto konec avgusta, o čemer bomo morale še razmisliti.

Razmišljati pa smo tudi že začeli, kako bomo novembra enakovredno sprejeli in spremljali naše gostitelje, ko nam vrnejo obisk. Glede na to, da imamo tudi mi marsikaj lepega in dragocenega za ogled, nam to zagotovo ne bo pretežko.

Tekst: Darinka Jug

1. koncert

Muzej na vodi

 

Pred veleposlaništvom v Skopju

 

Na obali jezera

 

Skupinska z gostitelji

 

Makedonski St. Trope

 

Pri Klimentu Ohridskem

Na obali
 

Foto: Darinka Jug in Marko Cesen Scek


16.3.2014

Na primorski poje v Gračišču


13.12.2012

KUD Moški pevski zbor Izola in ŽPZ KD Korte sta priredila ob svetovnem dnevu petja letni koncert "Ljubezen je ... "
v četrtek, 13. 12. 2012 v Kulturnem domu v Izoli. Zborovodji Anton Baloh in Eneja Baloh sta z domiselnim izborom pesmi in domišljenimi in občutenimi interpetacijami navdušila prisotno občinstvo..


22.10.2011

Proslava ob odhodu zadnjega vojaka JLA

Na stadionu Bonifika v Kopru je potekala osrednja slovesnost ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, slovesnosti pa sta se udeležila tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner. Na prireditvi je pelo okoli 160 pevcev iz devetih zborov, med njimi tudi Ženski pevski zbor KD Korte.

FOTO: Lavrič


oktober, 2011

Opasilo

Vsako tretjo nedeljo v oktobru kortežanska župnija praznuje svoj drugi župnijški praznik (shod ali proščenje), ki mu od Brkinov do sem pravijo opasilo. Prvega praznujejo ob zaščitniku kraja, sv. Antonu Puščavniku. In ga tako tudi imenujejo. Letošnje opasilo je nastalo v spomin na gradnjo sedanje in večje cerkve z zvonikom okoli leta 1800. Prej je fara imela le zvončnico (majhno cekvico ali kapelico nad vodnim izvirom imenovanim Pil (kapelica). Dežela je doživljala velike suše in voda je bila pomebna za življenje. Zato so ji postavili spomenik.

Letošnji praznik je vodil nadomestni duhovnik, vikar koprske škofije, monsignor Podbersič, ki je v pridigo zelo spretno vpletel vsebino svetopisemskih besed "Daj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega". Da, praznik je bil prav lep in tudi poučen ter vzgleden prav v vseh ozirih! Mašo je spremljal domači cerkveni zbor, ki je sicer maloštevilen, a požrtvovalen. Žapel je za to svečanost prav posebej izbrane pesmi. Cerkev je bila polna in je pomagala z ljudskimi pesmimi tako, da smo lahko primerjali z množično romarsko pesmijo prejšnjega dne v Strunjanu za vse sosednje župnije.

Pred cerkvijo so po maši zapele še pevke Ženskega zbora KD Korte pod vodstvom pevovodkinje Eneje Baloh.

Z domačimi dobrotami so se izkazale tudi gospodinje, da smo se lahko posladkali in še skupaj »pošrajali«.

Popoldne nas je obiskal tu rojeni pater Ezio Roattino, ki misijonari v južnoameriških Andih in pripovedoval o tamkajšnjih razmerah sredi kolumbijske gverile.

Za lep praznik, za gojitev sloge med nami, vsem, ki so preskrbeli, da je vse potekalo gladko, prav lepa hvala!

Tekst Nada Morato

Foto: Marko Česen


17.09.2011

KD Korte in ŽPS KD Korte sta v soboto, 17. septembra 2011 gostila Komorni zbor slovenskega prosvetnega društva "Borovlje" z avstrijske Koroške. Zbora sta v krajevnem zadružnem domu skupaj nastopila na KONCERTU PRIJATELJSTVA. Zborovodja Ženskega pevskega zbora Eneja Baloh in gostujoči zborovodja mag. Roman Verdel sta pripravila pester, bogat in zanimiv koncertni progam. V romantično jesensko obarvani dvorani kulturnega doma Korte so se najprej predstavile domačinke. Zapele so ljudsko iz Bele Krajine Se tičice lepo pojo, ponarodelo Ko v ranem jutru in koroško ljudsko Kakor grejo meglice. Svoj nastop so zaključile z znano popevko Oliverja Dragojevića Vjeruj u ljubav. Obsežnejši program 13 slovenskih in tujih ljudskih pa tudi umetnih pesmi je pripravil gostujoči mešani Komorni zbor SPD "Borovlje". Zelo zanimivo in dopadljivo je bilo njihovo petje, še posebej, ko je bilo spremljano z ansamblom tamburic. Program, ki je bil obdarovan z bučnimi aplavzi maloštevilnega, a toplega občinstva, sta vodili in povezovali Polona in Andreja Žigo. Ob tej priložnosti so se člani KD Korte javno zahvalili dolgoletni predsednici društva, ge Nadi Morato, ki bo zaradi zdravstvenih težav vodstvo predala v mlajše roke. Koncert prijateljstva se je veličastno zaključil s ponarodelo Lipa zelenela je, ki so jo "v en glas" zapeli pevci in pevke obeh zborov. Pesem pa je nato po Kortah zvenela še pozno v noč, ko so se udeleženci poslovili z obljubo, da bodo radi skupaj še kdaj tako zanosno zapeli.


2010

ŽENSKI PEVSKI ZBOR KD KORTE GOSTOVAL V BOROVLJAH

Na povabilo Prosvetnega društva Borovlje – Ferlah, Avstrija se je Ženski pevski zbor KD Korte 10. in 11. julija udeležil srečanja koroških pevskih zborov Petje pod lipo, ki je bil v Krnici pod Karavankami v bližini Podna - Bodentala. Vsevedni vodič nam je prvega dne razkazal Borovlje. Kraj je bil nekoč središče evropskega puškarstva, ki je zdaj že skoraj izumrlo. Razvoj le-tega je na ogled v muzeju s pohvale vrednimi dvojezičnimi napisi, ki jih drugod v javnosti le redko vidite. Člani prosvetnega društva se znajo pohvaliti, da imajo še nedeljske slovenske maše, pa tudi še slovenske napise na križevem potu. Iz središča mesta, kjer smo izvedeli o njihovem društvu tudi v slovenskem jeziku, smo se odpeljali v predmestje k Cingelcu na ogled njihovega kulturnega doma. V njem so lepo urejene sejna soba, dvorana za prireditve, soba z arhivom nekdanje hranilnice z zanimivimi listinami, blagajno in slikami nekdanjega voditelja in gospodarja te hiše. Njihova kulturna organiziranost se je rodila v istem obdobju kot kulturna organiziranost v Kortah, to je na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prav takrat so se porajale Krekove Hranilnice. Pri nas je ohranjena le stavba ob župnišču in kaka hranilna knjižica.

V Borovljah so na vhodih hiš šentjanževi venčki, ki so starodavna, še poganska navada. V Primorju običaj še živi v tržaški okolici in na Krasu. Venčki pa so antipod adventnim (ob najdaljših in najkrajših dnevih v letu!). Pri nas se kresnični venček nadomešča s cvetjem svetega Tela, ki se postavlja na okna. »Kresnik« je po osamosvojitvi zopet prižigal kresove in podil »ća te naše štrige«. Ker se morajo koroški Slovenci vsakodnevno boriti za svoj obstoj, zelo čuvajo svoje običaje in besede, saj te kažejo na kontinuiteto kulture naroda.

Iz Borovelj smo se odpeljali v bližnji Šentjanž, kjer je bil festival tamburaških skupin. V bližini smo si ogledali cerkev z granatami druge svetovne vojne in slišali o njihovem tedanjem boju za osvoboditev izpod Nemcev. Pod šotorom smo nato spremljali tamburaške skupine in plese folklorne skupine Hrvatov z Gradiščanskega ter tistih z Dunaja. Bilo je kaj slišati in videti: klasično, narodno in sodobno glasbo, posebno pa njihove bogato rožnate in nabrane ženske noše.

Drugi dan smo si dopoldne ogledali Celovec, njihovo mestno hišo s knežjim kamnom, kip njihovega zmaja in Marije Terezije, gledališče, se ustavili ob vrbskem ribiču in slišali njegovo zgodbo. Zapuščajoč mesto, smo se peljali mimo kraja, kjer se je ponesrečil politik Heider in slišali kaj o njem in njegovem »profilu«. Prispeli smo na Gosposvetsko polje. Pred nekaj desetletji sem bila tu, ko je bila še narava čista, brez hitre ceste, industrijskih in prodajnih centrov. Prav malo stran se ob vsem tem dviga mogočna cerkev Gospe svete z dvema zvonikoma, velikanskim zvonom in polna umetnin (mogočni stebri, zlati oltarji, grob sv. Modesta, freske iz različnih obdobij). V cerkvi že davno ni več slovenskih napisov. Ob našem prihodu se je odvijala nemška maša, slovensko berejo le enkrat mesečno. Nabrali smo si nekaj slovenske literature in si pred cerkvijo ogledali še staro krstilnico.

Nato smo se odpeljali do vojvodskega prestola, kjer so ustoličevali koroške vojvode do leta 1414. Čeprav so bili tujega rodu, so spoštovali jezik domačinov in obred opravljali v slovenskem jeziku. Ob prestolu smo zapeli koroško narodno Kje so tiste stezice, ki nam je orosila srce.

Vrnili smo se v svoj stan in se po kosilu odpeljali v Poden. Ta je že globoko v gorah. Ustavili smo se prav pod ostrim grebenom Karavank, v Krnici, pod stoletno lipo. Naš zbor je med koroškimi zbori nastopil predzadnji. Korošcem smo podarili svojo pesem sproščeno in z vso svojo dušo. Podarili smo jim, kot je rekla zborovodkinja Eneja Baloh, tudi »nekaj svojega za žejo, okus, vonj in branje«. Po končanem koncertu smo za slovo peli skupaj z našimi gostitelji. Tega večera se je prijateljstvo utrdilo. Za slovo smo Boroveljčane povabili v Korte. S čim bodo pri nas nastopili? S svojim zborom ali s pravkar naštudiranim Martinom Krpanom? Bomo videli …


Nada Morato,
predsednica KD Korte

Sprehod po Borovljah

 

Petje na odru Pri Cingelcu - slovenski kulturni dom v Borovljah

V muzeju pri Cingelcu

Ustanovitelj hranilnice in kulturnega doma v Borovljah na sliki v ozadju

 

Gradiščanski Hrvatje - gostje Tamburaškega festivala v Šentjanžu

Združeni koroški tamburaši na festivalu v Šentjanžu

Zabavni del ...

 

Zabava za vse okuse

Sprehod po nedeljskem Celovcu

 

Ogled Celovca Deželna hiša



Glavni trg v Celovcu

Pri Gospe sveti

Pred vojvodskim stolom

Koroška narodna ob zibelki slovenstva

Lipa zelenela je - Petje pod lipo

 

 



NEKOČ IN DANES

17.10.2010

      

Na dan krajevnega praznika opasila je kulturno društvo pripravilo prireditev z naslovom Nekoč in danes, ki so jo oblikovale pevke društvenega Ženskega pevskega zbora z dirigentko Enejo Baloh na čelu in Mladinska ženska skupina Danica z Vrha sv. Mihaela pri Doberdobu pod vodstvom Patricije Rutar Valič (vrnile so obisk, saj je naše društvo pred časom gostovalo pri njih s predstavitvijo knjige Kruh in ribe). Uvodoma sta "štorjo" iz ljudskega slovstva povedali članici dramske skupine KD Martina Poljšak in Valentina Kleva, otroška dramska skupina domače podružnične šole pa je pod vodstvom Željke Ličan Adamčič uprizorila zgodbo Kupajo, kupajo. Ob koncu je arheologinja Znanstvenoraziskovalnega središča Univerze v Kopru mag. Maša Sakara Sučević predstavila zgodovino izkopavanj na bližnjem Kaštelirju (po domače Kašlerju) in najnovejše odkritje z letošnjega aprila, bronastega psička poimenovanega kašlerski gonić. Program je povezovala Andreja Žigo. Nato smo se preselili v novoodprto galerijo s stalno zbirko, kjer bo posnetek kipca na ogled, pravtako pa bodo na ogled slike preteklih ex-temporov, etnološki predmeti, fotografije in še marsikaj drugega. Prijeten in duhovno bogat večer smo izvajalci zaključili ob domači hrani, pecivu in pijači, se z njimi posladkali, poklepetali o tem in onem, še eno zapeli in se veseli poslovili z novimi načrti v mislih.
 

              

             

    


05.12.2009

KO NAS PESEM PREBUDI …

Petega decembra zvečer 2009 je Ženski pevski zbor našega kulturnega društva imel svoj prvi samostojni koncert. Zborovodkinja Eneja Baloh ni imela lahkega dela, ker je skupina v enoinpolletnem delovanju le postopoma rasla od enajstih na štiriindvajset pevk in novinke je bilo treba sproti vključevati v skupino. K sreči so pevke glasovno odlične, da je bil napredek lahko hitrejši.

Zbor je na koncertu uvodoma zapel čedljansko ljudsko Dokler sem še mlada bila … Pesem je leta 1961 v delu Kort, kjer stoji naš kulturni dom in se imenuje Čedlje, posnela etnologinja Tončka Marolt. Pesem je zato postala zaščitni znak našega zbora.

V osrednjem delu koncerta so dekleta in žene zapele še 4 ljudske, na zaključku pa nekaj filmske glasbe in vedno zelenih popevk. V tem delu so pesmi spremljali s klavirjem, kitaro in kahonom. Med petjem našega zbora sta pela še dva zbora: po dolgem premoru domači zbor Ivan Panger in portoroški mešani.

Nabito polno dvorano je koncert navdušil - gledalce v pravem pomenu prebudil, kot pravi sam naslov koncerta Ko nas pesem prebudi … . Nekdo je rekel, da je dvorana od navdušenja »po šivih pokala«. Publike pa je bilo toliko kot verjetno še nikdar!
Po koncertu je bilo družabno srečanje, ki so ga pripravili: društvo, pevke in sponzorji. Hvala vsem!

Zborovodkinji in pevkam v imenu Kulturnega društva Korte prisrčne čestitke in zahvala. Zahvala pa tudi vsem, ki so z lepo pesmijo in z vzdušjem pomagali soustvariti ta večer in s tem prispevali h kulturnemu prebujanju našega kraja. Korte so skupnost, ki si zaradi svoje žlahtne kulturne preteklosti to vsekakor zasluži!

NM


24.04.2009

V petek, 24. aprila je naš Ženski pevski zbor prvič nastopil na pevski reviji Primorska poje in sicer v prenovljeni dekanski gledališki dvorani. Poleg našega zbora so peli: mešani zbori Komen , Divača in Brnistra s Sv. Antona, ženski zbor Korala s Kopra, moški lovski zbor Dekani in moški oktet Škofije.

Dekanska revija je bila nekaj posebnega, saj so bili vsi zbori na odru ali pod njim in so vpadali v program s pesmijo skladateljev, ki so se zvrstili tako: v prvem delu preminuli skladatelji Vinko Vodopivec, Ubald Vrabec, Karel Pahor in Ignacij Ota. V drugem delu so se zvrstile pesmi še živečih skladateljev Aleksandra Vodopivca, Alda Kumarja, Pavleta Merkuja, Patrika Quaggiato in Ambroža Čopija. Za zaključek so zbori skupaj zapeli legendarno pesem Rada Simonitija Vstajenje Primorske. To je bil višek večera, ki je spravil dvorano pokonci, mnogim so se orosile oči, spomini pa poleteli v težke, a složne dni boja za osvoboditev Primorske.

Kako ponosno so naše pevke pele! Barvitosti in tenkočutnosti njihovih glasov je brez diha sledila prenapolnjena dvorana. Videti bi morali te naše pevke med petjem, pa tudi, ko so veselo odhajale z dvorane, sicer utrujene od generalke in nastopa, a ponosne, da so prispevale svoj dobri delež k tako lepi, kvalitetni in svojevrstni prireditvi.

Mi, Kortežani, smo skupaj z našim Kulturnim društvom lahko ponosni na naš nov pevski zbor, pa tudi na projekt tega večera. Zasnoval ga je namreč naš sovaščan Tone Baloh, oče naše zborovodkinje Eneje. S posebnim projektom, ki ga je povezovala Nina Luša tudi s posnetimi besedami skladateljev, se je hotel oddolžiti 40-letnici revije primorskih pevcev .

Tako: V Dekanih je bilo drugače za uho in oko, posebno pa za dušo! Pevci so povedali, kaj Primorci smo in kakšni hočemo ostati!
 


10.12.2008

REVIJA IZOLSKIH OBČINSKIH PEVSKIH ZBOROV



10. decembra je svetovni dan zborovskega petja in letos so na ta dan v Izoli drugič priredili revijo občinskih pevskih zborov - nastopili so štirje in sicer ženski zbor KD Korte, zbor izolskih upokojenk, zbor izolskih upokojencev in zbor italijanske skupnosti. Vsak zbor je zapel štiri pesmi. Na koncu je Javni sklad za kulturne dejavnosti pevcem podelil jubilejne galusove značke. Po končani prireditvi so se skupine srečale z organizatorji na skupni družabnosti, kjer so tudi peli.

Bil je to prelep večer. Za naš trenutno že dvajsetčlanski zbor posebno doživetje, saj smo prvič peli izven meja naše krajevne skupnosti. Tudi malce treme je bilo za ta prvi nastop, čeprav smo se zanesli na izbrano, korajžno in odločno zborovodkinjo Enejo Baloh. Nekdo mi je rekel: «Saj ni samo zborovodkinja dobra, tudi material ima dober in bo zamesila dober kruh!« V dvorani izolskega kulturnega doma je naš zbor imel kar veliko svojcev, ki so držali pesti zanje. In pevke se niso odrezale le s petjem, ki je bilo zelo prijetno ubrano, kar je presenetljivo za tako kratek čas delovanja, manjša skupinica je začela z vajami šele marca letos, ampak tudi z odrsko postavitvijo: s Poloninimi lepo izdelanimi lučkami, z Dragičino umetniško besedo kot spremljavo ljudskim ljubezenskim, in z zaključno skladbo Silvestrski poljub, ki jo je pospremil s španskim tolkalom kahonom tolkalist Goran Moskovski. Škoda, da našega nastopa ni videlo in slišalo še več naših krajanov. Uživali bi, kot smo mi...

Zborovodkinji in pevkam čestitam za uspeh in za pogum, ki ga imajo, da ob študiju, zaposlenosti, materinstvu, drugih obveznostih in še kakšnemu konjičku najdejo čas tudi za prevažanje na vaje, saj se jih kar nekaj vozi od drugod. Naj vidijo ta svetli vzgled vsi v našem kraju in bližnji okolici, ki še neodločno pomišljajo, da bi se zboru pridružili! Prejšnji dan mi je pevec nekdanjega kortežanskega zbora rekel: »Kortežani so potencial - vedno so radi in lepo peli!« - In, sem mu odgovorila: »Zdaj pojejo Kortežanke, jutri jih pridite poslušat, pa čeprav v Izolo!«


Predsednica KD Korte
Nada Morato


marec, 2008

PREDSTAVITEV

Ženski pevski zbor Kulturnega društva Korte je bil ustanovljen marca leta 2008 na pobudo kulturnega društva. Taktirko zanj je prevzela mlada, zagnana zborovodkinja Eneja Baloh. Na začetku je zbor štel enajst pevk. Z moderno ljudsko in popularno glasbo so se prvič predstavile v svojem domačem kraju, v Kortah. Že takrat je bilo jasno, da so ubrale pravo pot, da morajo z delom nadaljevati in razširiti svoj repertoar.

Danes je v zbor vključenih 25 članic. S svojo zborovodkinjo imajo jasno začrtane cilje, to je vaditi petje vseh zvrsti glasbe, slediti tankočutnosti in preciznosti svoje vodje in temu dodati stilsko ter umetniško noto.


  
Ženski pevski zbor kulturnega društva Korte
na prireditvi "Primorska poje", 21.3.2010 v Cerknem

 


napovedi / novice / pritkovalska skupina / galerija Korte / pevski zbor / dramska skupina / folklorna skupina / pustna skupina /
 kresovanje / razstave /  zgodilo se je ... / publikacije / foto galerijao kraju Korte / lokacija / kontakt / povezave /
 Kaj so piškotki?  / Izjava o zasebnosti /
 domov


 

 
   

Vse pravice pridržane - Kulturno društvo Korte & Copyright 2010

   

 Created by StudioIntera  /  Powerd by SpletObjava