www.korte-kultura.net

 

 



 

 

PUBLIKACIJE

Novice iz publikacij


 


PREDSTAVILI ZADNJO KNJIŽICO NADE MORATO "P'R N'S K'NTAMO ENO ŠRAJAMO T'KU"

Na praznik žena v soboto, 8. marca 2014 je KD Korte pripravilo odmeven dogodek. Ob bogatem programu in v z občinstvom dodobra napolnjenem večnamenskem prostoru podružnične šole je predstavilo knjižico svoje ustanoviteljice, dolgoletne predsednice in zbirateljice ljudskega blaga, Nade Morato. V tej knjižici, ki jo je ilustrirala mlada Pirančanka Nina Mrđenovič je zbrana množica ljudskih pesmi, ugank, izštevank, pregovorov in zabavljivk. Že pred časom so likovniki slovenskega društva 40 njih ilustirali in razstavili v Ljubljani in Kortah. Morda se nekoč uresniči zamisel, da bi se izdalo tudi slikanico.


Kortežani imajo dvoje opasil, to je starih farnih praznikov. Prvo je v januarju na praznik zaščitnika župnije sv.  Antona Puščavnika in ga domačini imenujejo le sv. Anton, drugo – tapravo opasilo pa je 3. nedeljo oktobra - v spomin na posvetitev novega cerkvenega kompleksa. Bilo je to ob letu 1800 in kmalu po njem, ko se je porajala nova doba. Prvič: posegli so v arhitektonsko strukturo vasi, zgradili so si novo cerkev z zvonikom, namesto prejšnje skromne s škarjico, kar ni majhna stvar ! zgradili so novo francosko cesto v dolino Drnice, ki je vodila »proč od morja«. Drugič: nov čas je posegel v mentaliteto ljudi – začel se je narodni preporod, dobili so državno ljudsko šolo.

Letošnje opasilo je »padlo« na 18. oktober. Na petkov večer, 16. oktobra, so v kulturnem domu predstavili knjigo Simona Purgerja Slovenska Istra in njeni čedermaci (Korte nad Izolo 1917-1945 med ohranjanjem slovenske istovetnosti in pritiski poitalijančevanja). Za uvod v predstavitev je ženski pevski zbor našega društva pod vodstvom g. Eneje Baloh zapel tri ljudske pesmi. Knjigo in pisatelja je predstavil predstavnik založnika Društva za negovanje domoljubnih tradicij Tigr g. Lucijan Pelicon. Večer sta pozdravila msgr. mag. Renato Podberšič in predsednik krajevne skupnosti g. Edi Grbec.

 


Knjiga ima na platnici tigrovske simbole in tri slike, ki označujejo tri obdobja kortežanskega čedermatstva in sicer avstrijsko, ko so se borili proti italijanski iredenti, italijansko in fašistično ter povojno. In le o prvih dveh je nato tekla beseda, največ seveda o Esihovem času (1925-1984) in o Nartnik-Orlovem (1915-1919) in ob prihodu italijanske vojske v Korte. Večer so popestrili odlomki iz knjige, ljudsko izročilo in pesem Alojza Kocjančiča, tudi istrskega čedermaca in Esihovega prijatelja.


Knjiga je diplomsko delo na Filozofski fakulteti za zgodovino ljubljanske univerze. Avtor je temeljito obdelal ogromno literature, predvsem pa še neobdelane vire iz domačega farnega arhiva in škofijskega v Trstu, pa tudi tiste iz občinskega izolskega in pokrajinskega iz Kopra.

Po predstavitvi knjige so si obiskovalci lahko ogledali album o življenju in delu Karla Esiha in album Napisi in zapisi v kraju – v njem tudi spoznajo delo njegovih predhodnikov.

Ob branju knjige se bodo najstarejši Istrani lahko »našli«, mlajši pa »primerjali« svojo držo z držo svojih prednikov!
 


Nova knjiga Nade Morato
KRUH IN RIBE

V Kortah so 20. januarja 2008 pripravili lepo prireditev in sicer razstavo umetniške fotografije Ljuba Radovca Duhovno življenje v Kortah. Umetnika je predstavil umetniški zgodovinar Mehmedovič. Predstavitvi razstave je sledila predstavitev 32. knjige folklornega slovstva Glasovi Kruh in ribe. Moderatorka celotne prireditve je bila Tanja Jakomin, Založbo Mohorjeve družbe, ki je knjigo izdala pa je zastopala Alenka Veber. Spregovorila je avtorica knjige. V kulturnem programu so nastopili: otroška skupina društva Usakošćat z otroškimi igrami, dramska skupina z branjem zgodb in ženski pevski zbor s Škofij, ki ga vodi Marjetka Popovski.

Knjigo so nato predstavili, 13. februarja v tržaškem Narodnem domu. Zanimanje za knjigo je bilo na obeh prireditvah veliko. V Trstu je vodil predstavitev Boris Pangerc, Glasove je zastopala njena urednica dr. Stanonikova, založbo pa njen direktor dr. Faganel. V kulturnem programu je nastopila skupina Stu ledi, Gec Loredana iz radia Trst A je predvajala tri narečne zgodbe in sicer mačkoljansko, šćedenjsko in vrhovsko-sovodenjsko. Zakuska je bila v znamenju kruha in rib, kar je večer še bolj povzdignilo.
 


Predstavitve knjige prirejajo kulturna društva skupaj z Založbo Mohorjeve družbe, ki je knjigo izdala. Za kraje, kjer se predstavitev vrši je to velik dogodek, saj so knjigo ustvarjali tamkajšnji ljudje, ki so ponosni na preteklost svojega kraja in na svoje pripovedništvo.


Navdušenje na predstavitvah knjige je enkratno, saj v 563. zgodbah (v 32. knjigi Glasov) je zbrano veliko bogastvo, ki ga je povedalo preprosto ljudstvo v svojih pravcah, strahljivkah, legendah, zgodovinskih in socialnih zgodbah, v anekdotah, etnografskih zapisih in smešnicah. V knjigo smo za bodoče rodove še pravočasno spravili pripovedi, ki odhajajo v grobove.



Sprehod skozi kraje, kjer se je rojevala knjiga Kruh in ribe


Knjigo Kruh in ribe so predstavili v naslednjih krajih: v Kortah 20.1., Trstu 13.2.,

Ljubljani 18.2., Bazovici 9.3., Celju 19.3., na Vrhu sv. Mihaela (med Sovodnjami in Doberdobom) 27.3., v Dolu pri Vogljah (pod Repentabrom) 28.3., v Škednju (Trst) 30.3. in v Izoli 10.4.

Vsaka predstavitev je bila posebno doživetje.

Prva je bila v Kortah. Kar veliko ljudi je bilo na tem večeru – domačini, kolegi avtorice in njeni bivši učenci. Dramska skupina je predstavila nekaj zgodb, škofijotski ženski zbor pod vodstvom Marjetke Popovski pa je z ljudsko pesmijo prijetno osvežil večer. Istočasno je bila v dvorani razstava umetniške fotografije Ljuba Radovca. Kortežanske žene so publiko počastile s svojimi dobrotami. Bilo je praznik župnjiskega zavetnika sv. Antona Puščavnika, zato vsestransko doživet.

V Trstu je bilo zanimivo zato, ker je bila predstavitev v Narodnem domu, ki so ga fašisti že leta 1920 zažgali, ker je predstavitev vodil znani kulturni delavec Boris Pangerc, ker so predvajali izbor govorov s Tržaškega, ker je pela tržaške ljudske pesmi cenjena skupina Sto ledi, in ker je urednik založbe obljubil, da bodo izdali narečne zgodbe v najmodernejši tehniki.

V Ljubljani je bila zbrana slovenska novinarska srenja. Z veliko torto je založba Mohorjeva družba počastila krst svoje prve knjige Glasov in 20-letnico izhajanja zbirke.

V Bazovici je pel škedenjski zbor pod vodstvom Marjetke Popovski, svojo zgodbo je pripovedovala 84-letna voznica brez šoferskega znanja, Vera Žužek (S kamjonom v Trst). Kakšna pripoved nekdanje partizanke - žene na vozičku in prav na dan žena! Prava folklorna pripoved s težkih časov in kakšen aplavz! Poleg vsega navdušujočega, so si tu lahko ogledali delo bazovških klekljaric. Ja, in kako lepe kulturniške vezi so spletli s tem krajem, kjer stoji spomenik baziviškim žrtvam. Da, vsem štirim je urednica zbirke prižgala svečke!

V Celju (in v Ljubljani) je bila predstavljena tudi 33. knjiga (zgornjesavinjska), ki je vsa zapisana v narečju. Knjigi iz dveh različnih območij slovenskega prostora: obmorje, kjer je narečje mehko in prehaja v pogovorni govor in hribovita Savinjska notranjost, kjer je narečje zvočno še trdo.

Predstavitev v kraju, kjer je divjala vihra prve svetovne vojne – na Vrhu sv. Mihaela med Doberdobom in Sovodnjami: Tu so člani društva prikazali svoje zgodbe v obliki igre. Kraj ima komaj 200 ljudi in prav vsi so se vključili v ta lepi večer in ljudi spravili v bučni smeh. In, pevke s svojo mladostjo, naj bodo vzgled vsem, ki hočejo zlasti danes, pozitivno naprej!

V Dolu pod Repentabrom je bila predstavitev knjige prav posebno zanimiva, saj jo je vodil mlad profesor Danilo, ki je knjigo dodobra obdelal in zahteval od avtorice interpretacijo zgodb. Predvajal je posneto zgodbo, ki jo je njemu, še otroku, pripovedoval nono. To je bila dokaj, tudi za današnji dan, poučna zgodba O volku in lisici, ki so jo za knjigo zapisali na Goriškem Krasu. Na predstavitvi je pel zbor pevcev z obeh strani meje - nekdaj skupne občine Repentabor, in tako izkazal svoje veselje, da jih vsaj v kulturnem življenju skozi ljudske zgodbe in pesmi, ne ločujejo več, pa da je zdaj konec železne zavese, ki jih je več povojnih desetletij morila. Na predstavitvi je razstavljal svoje klesarske mojstrovine iz kamna “repenca” mlad vogeljski dijak. In hitro so zadevo povezali z zgodbo sosedovega Mirka, klesarja izpod tamkajšnji kamnolomov, a ujetnika 2. svetovne vojne v Liverpoolu. Svet je pravzaprav majhen!

V Škednju, ki je danes že v Trstu, v času nastajanja njihovih zgodb je bil le v njegovem predmestju (tu so nekoč gojili še pšenico za kruh, ki so ga pekli za Tržačane), je bila predstavitev v kulturnem domu. Gostje so si lahko ogledali razstavo slik bogate društvene in intelektualne preteklosti kraja. Pel je domači ženski zbor, ki skupaj z Dušanom Jakominom zaliva korenine kraja, da slovenska veja lahko še živi. Ženske so prinesle na mizo svoj kruh iz starih receptov in ribe, tako kot je ilustratorka Irena Romih nakazala na platnici knjige.

V Izoli so predstavitveno “turnejo” zaključili. S kar devetimi kulturnimi prireditvami so se srečali s kraji, odkoder so zgodbe, in povedali tudi, kako so se prepletali dogodki zadnje vojne med Izolo, kjer avtorica knjige živi in Dolom, kjer je v mladosti živela. Kakšna naključja! Na tej prireditvi je pel zbor izolskih upokojenk. Druženje z izolskimi kulturniki, je bilo posebno lepo. Koni je koval načrt, kako bo iz folklornega slovstva črpal snov za svojo novo risanko. Klarisa je pripovedovala načrte o sredozemski folklori, Barbara pa nato prinesla svojo mediteransko knjigo zgodb.

In ob zaključku “sprehoda” le še: ker je v knjigi zajeta preteklost preprostih in malih ljudi, ki so ločeni od matične domovine, so bila čustva na predstavitvah razgreta, druženja enkratna in nepozabna. Za predstavitelje naporna, za krajevna kulturna društva pa prilika za izkaz identite kraja. Ljudi je zajela evforija moči in prijateljstva med matico in zamejstvom. Skupaj z zbranimi zgodbam in z novo vzpostavljenimi stiki, bodo spomini na te večere še dolgo živeli.

 


OSTALE PUBLIKACIJE
Knjige, ki so izšle ob podpori KD Korte (ali KS in njenih ljudi, ali v samozaložbi*).
Avtorica je Nada Morato:

- 1989: Korte (Dvori)
- 1990: Moški pevski zbor Janko Premrl Vojko
- 1995: Ravnikova dediščina v Kortah
- 1998: Popotovanje po izolskem podeželju
- 2001: Ne več tako (ljudska igra)*
- 2001: Stoji učilna zidana
- 2002: Mrak eno Jutrnja; 25. knjiga Glasov (knjiga vsebuje 366 zgodb,
           polovica jih je iz kortežanske KS
- 2003: Rodbinska kronika (I. del Globoko so korenine)
- 2004: Korte, Rodbinska kronika (II. del Globoko so korenine)*
- 2006: Stati in obstati (o duhovnih poklicih v župniji Korte)*
- 2008: Kruh in ribe; avtorica je članica KD Korte; to je 32. knjiga zbirke Glasovi
          (folklorno slovstvo), ki se v nekem smislu povezuje s Kortami.
          Prva predstavitev je bila prav tu, 20. jan.

 


napovedi / novice / pritkovalska skupina / galerija Korte / pevski zbor / dramska skupina /
 folklorna skupina / pustna skupina /  kresovanje / razstave /  zgodilo se je ... / publikacije /
 foto galerijao kraju Korte / lokacija / kontakt / povezave /
 Kaj so piškotki?  / Izjava o zasebnosti /
 domov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
   

Vse pravice pridržane - Kulturno društvo Korte & Copyright 2010

   

 Created by StudioIntera  /  Powerd by SpletObjava