Kulturno društvo Korte je društvo, ki na večjem, slovenskem etničnem
prostoru izolske občine skrbi za ohranjanje in razvoj kulture
avtohtonega življa. Območje delovanja društva sovpada s krajevno
skupnostjo Korte pa tudi z župnijo Korte, ki ji je bilo v izolskem
statutu leta 1435 priznano slovensko kulturno poslanstvo. Svojo
ljudsko šolo so Korte dobile že leta 1819. Tako je ta šola najstarejša
slovenska neprekinjeno delujoča na skrajnem jugu Slovenije. V času
italijanske vladavine (to je med obema vojnama) je bila slovenska
beseda iz šole izgnana in so jo morali prenesti v cerkev pa tudi tu ji
ni bilo lahko, saj so tukajšnjega Čedermaca - župnika Karla Esiha
italijanske oblasti neprestano preganjale.
Življenje društva
Društveno kulturno življenje se je začelo porajati v drugi polovici
19. stoletja, v dobi čitalnic in taborov, ko je služboval v Kortah
(1870 - 1883) župnik France Ravnik, narodni preporoditelj hrvaške in
slovenske Istre, ki je s svojim narodnobuditeljskim delom
zapostavljenim slovenskim kmetom kortežanske župnije odpiral oči in
jim ravnal hrbtenico. Ker je ta svet na dveh narodnostnih mejah, je
ljudi opozarjal, naj ne dovolijo krčenja slovenskega etničnega
prostora, ker bo sicer fari ostal le zvonik!
Arhivskih dokumentov o začetkih prosvetne društvene dejavnosti v
Kortah ni, saj je za to bilo poskrbljeno v nelepi in nečedni
preteklosti. Npr.: Še po drugi svetovni vojni je iz Pokrajinskega
muzeja Koper izginila, iz sredine 90. let 19. stol., v domačem govoru
napisana, prošnja za ustanovitev Prosvetno-kulturnega društva Korte
(kar je povedal pokojni Emil Hrvatin). Ohranjeno je izročilo o tem, da
sta v sredini devetdesetih let 19. stoletja - v času boja za lastno
občino, v Kortah delovala godba na pihala in pevski zbor (slika iz
leta 1901). Tik pred prvo svetovno vojno so tudi na Maliji
ustanavljali društvo z imenom Pevsko bralno društvo Jugoslavija
(listina v tržaškem arhivu).
Korte (Arelena Beba
Zakonjšek)
Takoj po zasedbi teh krajev so italijanske oblasti izgnale ali drugače
onemogočile življenje slovenskim izobražencem (Nartnik, Orel, Kleva).
Med obema vojnama so vsako slovensko društveno dejavnost in celo
slovensko besedo prepovedali in jo tudi vrgli iz šole. Vrnila se je
šele, po narodnostni osvoboditvi, oktobra 1945. Šola je bila do konca
šolskega leta 1954/55 osemletna, in je za ohranitev slovenskega
etničnega prostora veliko pomenila, nato je postala nižjerazredna in
podružnica izolske (ki stoji na dvojezičnem območju).
Po drugi svetovni vojni so tudi kulturno-prosvetno društvo obnovili in
društvo poimenovali po primorskemu junaku narodnoosvobodilne vojne
Janku Premrlu – Vojku. Leta 1970 je društvo ustanovilo moški pevski
zbor in ga leta 1990 poimenovalo po pokojnem (+1989) zaslužnem
dolgoletnem pevovodji, domačinu Ivanu Pangerju. Društvo je gojilo
predvsem petje, nekaj časa po vojni tudi dramatiko. Do sedemdesetih
let je delovala v okviru društva tudi knjižnica. Danes obiskuje te
kraje koprska potujoča knjižnica.
Decembra 1994 so Korte dobile novo, etnološko usmerjeno, kulturno
društvo. Na osnovi lastnih kulturnih korenin in ljudskega izročila
Slovenske Istre širi splošno kulturno obzorje. Naziv društva je
Kulturno društvo Korte. Svoj sedež ima v kulturnem domu, Korte 44,
pošta Izola 6310.
Dejavnosti društva
V okviru društva je dobrih 14 let delovala otroška folklorna skupina
Usakošćat, 15 let narečno – dramska skupina, prva leta sta bila
dejavna aktiv žena in pustna skupina (hranimo pa še vse maske
istrskega pusta z več pravih cunjarjev in lastno zastavo). V času, ko
so v Portorožu prirejali pustni festival (1994 – 1998), smo se ga
redno udeleževali. Med letoma 2002 in 2004 (18.1.2002 – 21.1.2004) je
v sklopu društva deloval Mladinski klub Korte, na kar se je
osamosvojil in v letih 2003-2005 Mladinski pevski zbor, ki pa žal ni
zaživel. Od leta 2008 naprej je dejaven ženski pevski zbor, od leta
2012 naprej deluje v okrilju našega društva tudi pritrkovalska
sekcija.
Naše društvo ima zasluge, da smo preprečili ukinitev bibliobusa na
podeželju, oziroma celo dosegli, da potujoča knjižnica danes obiskuje
tudi Šared, ob 90-letnici smrti dolgoletnega učitelja Orla se je
prenovilo njegov nagrobnik, ob 25-smrti odkrilo obeležje kortežanskemu
Čedermacu, Karlu Esihu.
V društvu se rojevajo pobude za izvedbo številnih kulturnih dejavnosti
na ravni krajevne skupnosti: za obnovitev spomenikov lokalne in širše
vrednosti, postavitev etnografske zbirke in galerije slik ex-tempora,
v Stari šoli postavitev muzeja slovenskega šolstva v Slovenski Istri,
postavitev še drugega krila portona na vhodu v Kostančevo, ureditev
perilnice na Ženeštri in izvira grofov Kostanzo na Futaneli (Pocolonu
ali Borgoleti); pa da bi se naredilo kopijo reliefa sv. Jakoba in kipa
Marije Zdravja, popravilo tlak v župni cerkvi in fasado na župnišču, v
Izoli postavilo spomenik delavki v ribji industriji in napravilo
retrospektivno razstavo del prezgodaj preminule akademske slikarke,
domačinke Arelene Bebe Zakonjšek.
Korte za okopi (Fulvia
Zudič)
V vasi Korte sta kar dve šolski stavbi, ki sta po temeljiti obnovi v
osemdesetih letih, propadali. Društvo se je zato potegovalo za njuno
vrnitev krajanom, vendar šole kraj ni dobili nazaj, ker je bila
prodana v privatno last. Privatnik je stavbo lepo adaptiral in v njej
uredil mladinski HOSTEL. Iz skladišča je naredil veliko dvorano, ki jo
večkrat najemamo za kulturne prireditve, srečanja, seminarje …
Leta 2000 je umrla
akademska slikarka Beba Zakonjšek (*1952), članica našega društva in
soustanoviteljica društvenega ex-tempora. Dvajset let je imela v
Kortah svojo galerijo, a je žal ni več .
Pet let zapored
(1995-2000) je društvo prirejalo slikarski ex - tempore. Po njem je
ostalo precej slik, ki so bile začasno razstavljene v pevski sobi
krajevne skupnosti, od leta 2010 pa je društvo slike preselilo v novo
pridobljeno galerijo – muzej, kjer so razstavljeni tudi etnološki
predmeti, razne publikacije, fotografije z bližnjega Kašlerja in drugi
eksponati, ki pričajo o zgodovini in kulturi kraja.
KULTURNO DRUŠTVO KORTE, Izola
Ohranjanje in razvoj kulture avtohtonega življa ... ples, glasba, razstave,
kulinarika, dramska igra in še mnogo več.
korte, čedlje, izola, koper, piran, folklora, pevski zbor, dramska skupina,
razstave, knjige, dediščina, kultura, šolstvo, podeželje, primorska, obala,
istra, zaledje