Novice

KRESOVANJE 2008
23.10.2008
KRESOVANJE 2008
Letos smo v Kortah ponovno obudili v zadnjih desetletjih že pozabljen običaj svetoivanskega kresovanja, ki se je nekoč sicer odvijal noč prej, mi pa smo kresovali na dan sv. Ivana, ki je tudi predvečer dneva slovenske državnosti.

Prireditvi sta prav lepo uspeli. Navzoče sta pozdravila župan občine g. Tomislav Klokočovnik in predsednik krajevne skupnosti g. Edi Grbec. Od uglednih gostov so bili prisotni med drugimi tudi pomočnica ravnateljice OŠ Vojke Šmuc, ga. Vanja Lukežič, msgr. Renato Podbersič in župnik g. Dinko Bizjak.    

Kulturni program prve prireditve so zasnovali mentorji sekcij Kulturnega društva Korte Vesna Vatovec z otroško folklorno skupino Usakošćat, Nada Morato z mladinsko dramsko skupino in Eneja Baloh z žensko pevsko skupino, ter Željka Ličan Adamčič s skupino otrok domače podružnične osnovne šole. Harmonikar Alan Petaroš je zastopal izolsko glasbeno šolo. Povezovalke programa so bile mlade članice oziroma sodelavke kulturnega društva Nadja Babič, Vesna Vatovec in Ana Hrvatin.

V igri Majenca avtorice Nade Morato smo prikazali, kako je nekoč ta običaj izgledal v Kortah pa tudi v bližnjih krajih vse tja do Boljunca. Posebno zanimiv je bil pogled na prihod župana občine – »jizlanskega« - na sestanek skupnosti prvo nedeljo maja; ta se je namreč kot gost udeleževal volitev novega krajevnega župana in po potrebi razsojal spore. Folklorna otroška skupina Usakošćat je v spletu pokazala nekaj iger, s katerimi so se nekoč otroci zabavali pa tudi korakov plesa, ki se je tod plesal. Ob koncu smo videli še bolj sodoben ples.

Odobravanje in močno ploskanje je s svojim prvim nastopom požela novoustanovljena, zaenkrat še samo enajstčlanska ženska vokalna skupina pod vodstvom domačinke Eneje Baloh. Predstavile so se s čedljansko ljudsko pesmijo - Čedlje so zaselek ob kortežanskem kulturnem domu - Ko sen še mlada bìla, ki jo je etnologinja Tončka Marolt posnela leta 1961, za triglasje pa priredila Darinka Jug. Zbor je zapel še zabavnega Mačka v žaklju, »vedno zeleno« popevko Belih vran iz poznih 60. let. Resna in stroga pevovodkinja Eneja Baloh je v skromnih treh mesecih pokazala kvaliteto svojega dela in primeren pristop, za kar je bila deležna prisrčnega odobravanja dokaj številčnega občinstva. Samo Turk je prireditev opremil z zvočnimi efekti, pevke pa pospremil s kitaro.

Prireditev, ki smo jo posvetili 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja tudi s prikazom reformatorske literature, je bila uglašena s pokončno držo naše mlade države in kraja z večstoletno kulturno tradicijo. Žene so gostile z domačimi istrskimi kuhanimi in pečenimi štruklji, hroštolami in fritulami, ob katerih pa niso manjkala niti imenitna peciva z mandeljni, lešniki in orehi. Za potešitev žeje sta bila dobrodošla domača brgonja in refošk.

Zahvaliti se moramo upravnici mladinskega hotela Stara šola, ge. Alenki Grozdanovič, ki nam je velikodušno ponudila prostor in opremo. Veseli smo bili tudi, ko je opazila in pohvalila naš svetoivanski šopek čarobne noči.

Pod večer je na bližnjem Čuku pod Kašlerjem zagorel visok kres. Ponosno je dogoreval skoraj tja do zore, kot se za simbol najdaljše noči v letu in osamosvojitve Slovenije spodobi. Videti ga je bilo po Piranskem zalivu in Savudrijskem polotoku vse do Buj. Nekoč je mladina na kresni večer tekmovala, katera vas bo imela večji ogenj in se zabavala s skakanjem čezenj. Letos je bil tako mogočen, da se na to ni dalo niti pomisliti, prisotna mladež pa je temu navkljub brezskrbno rajala skoraj do onemoglosti. Kako tudi ne, saj so se pravkar začele šolske počitnice...

Da smo lahko zakurili res veličasten kres, je zasluga predvsem dveh gasilskih strokovnjakov - Nikice Riviča in Boruta Vatovca, ki sta vanj vložila nemalo truda; ni namreč ravno »mačji kašelj« prepeljati tako veliko količino lesa s Čedelj gor na Čuka v največji vročini dneva, potem pa ogenj še varovati in ga končno varno pogasiti….Najlepša hvala jima. Zahvaljujemo pa se tudi turističnemu društvu Šparžin, katerega člani so velikodušno pomagali urediti in pospraviti prizorišče.

S tema prireditvama smo se z željo, da bi v bodoče v kraju nadaljevali z združevanjem moči in krepitvijo medsebojnega sodelovanja, pridružili našim Zamejcem, ki svojo samobitnost tako ponosno poudarjajo s prižiganjem kresov in z venčki poljskega cvetja na vhodih v svoje domove.
 

Nada Morato in Darinka Jug
Korte

Kulturno društvo Korte / VSE PRAVICE PRIDRŽANE / IZVEDBA: F.King