PRITRKOVALCI POROČAMO
27.12.2013
PRITRKOVALCI POROČAMO:
Za nami je teden dni pritrkovalske šole, ki so jo priredili letos že dvajsetič zapored. Tokrat smo se zbrali v Budanjah na Vipavskem. Šole smo se udeležili tudi vsi člani pritrkovalske sekcije našega društva. Sara, Jakob in Klemen so z odlično oceno opravili izpite čez 1. oz. 2. razred, Bojana in Darinka sva tudi predavali in spraševali zgodovino zvonov in osnove glasbene teorije. Med predavatelji je bil domači župnik, in profesor na Vipavski škofijski gimnaziji, Andrej Vovk, naš nadvse prijazni in vedno nasmejani gostitelj, ki je natančneje predstavil očeta slovenskega zvonoslovja in pritrkovalstva, Ivana Mercino iz bližnjih Goč (1851-1940) in "koledar" zvonjenja in/ali pritrkovanja. V goste je v torek na šolo prišel Tomaž Kvasnik, ki se med drugim ukvarja z gongi, in nam jih je izčrpno predstavil v teoriji in praksi. Največ besede pa je imel seveda ravnatelj šole, mentor in kolavdator Marko Česen (predstavil je vedo o zvonovih, kateri so sestavni deli zvona, postopek ulivanja zvonov, zapovedi pritrkovalcem in pravila varnega obnašanja v zvoniku). Vse dni je bilo na prostem v senčicah okrog cerkve in "stare šole", kjer smo prebivali, slišati cingljanje, ko smo otroci in tisti malo starejši slušatelji vadili po skupinah in v orkestru na ceveh, najlepše in najbolj veličastno pa se je razlegalo pritrkavanje iz zvonika, in sicer na odlično uglašene in prelepo ubrano pojoče kar štiri zvonove. Kdor je že kdaj poskusil zvoniti in pritrkovati nanje ve, kako močna čustva človeka lahko prevzamejo ob izvajanju starih ohranjenih viž pa tudi mlajših, na novo ustvarjenih...Domačini so se odzvali z veseljem in navdušenjem in udeležence redno oskrbovali s svežim sadjem in celo pecivom. O kakšni slabi volji zaradi »hrupa ob vsaki uri dneva« ni bilo »ne duha ne sluha« ...Izmed 35 prisotnih je spričevala prejelo 26 otrok, tiste, ki se na šolo niso vozili (domačini, iz bližjih krajev) so "pazili in upravljali" mentorji: Nejc, Primož, Jure, Maruša in Miha, za denarne zadeve, nakupe in prevoz obrokov (joj, kako dobro kuhajo v Ajdovski menzi - njami!) je brezhibno skrbel Marko. Bilo je naporno, ampak lepo. En teden smo se učili, družili, veliko tudi postorili okrog nas, se zabavali in ustvarili nova prijateljstva. Ne manjka niti načrtov za naprej ...
Darinka Jug
Vse najboljše, draga domovina!
Za nami je teden dni pritrkovalske šole, ki so jo priredili letos že dvajsetič zapored. Tokrat smo se zbrali v Budanjah na Vipavskem. Šole smo se udeležili tudi vsi člani pritrkovalske sekcije našega društva. Sara, Jakob in Klemen so z odlično oceno opravili izpite čez 1. oz. 2. razred, Bojana in Darinka sva tudi predavali in spraševali zgodovino zvonov in osnove glasbene teorije. Med predavatelji je bil domači župnik, in profesor na Vipavski škofijski gimnaziji, Andrej Vovk, naš nadvse prijazni in vedno nasmejani gostitelj, ki je natančneje predstavil očeta slovenskega zvonoslovja in pritrkovalstva, Ivana Mercino iz bližnjih Goč (1851-1940) in "koledar" zvonjenja in/ali pritrkovanja. V goste je v torek na šolo prišel Tomaž Kvasnik, ki se med drugim ukvarja z gongi, in nam jih je izčrpno predstavil v teoriji in praksi. Največ besede pa je imel seveda ravnatelj šole, mentor in kolavdator Marko Česen (predstavil je vedo o zvonovih, kateri so sestavni deli zvona, postopek ulivanja zvonov, zapovedi pritrkovalcem in pravila varnega obnašanja v zvoniku). Vse dni je bilo na prostem v senčicah okrog cerkve in "stare šole", kjer smo prebivali, slišati cingljanje, ko smo otroci in tisti malo starejši slušatelji vadili po skupinah in v orkestru na ceveh, najlepše in najbolj veličastno pa se je razlegalo pritrkavanje iz zvonika, in sicer na odlično uglašene in prelepo ubrano pojoče kar štiri zvonove. Kdor je že kdaj poskusil zvoniti in pritrkovati nanje ve, kako močna čustva človeka lahko prevzamejo ob izvajanju starih ohranjenih viž pa tudi mlajših, na novo ustvarjenih...Domačini so se odzvali z veseljem in navdušenjem in udeležence redno oskrbovali s svežim sadjem in celo pecivom. O kakšni slabi volji zaradi »hrupa ob vsaki uri dneva« ni bilo »ne duha ne sluha« ...Izmed 35 prisotnih je spričevala prejelo 26 otrok, tiste, ki se na šolo niso vozili (domačini, iz bližjih krajev) so "pazili in upravljali" mentorji: Nejc, Primož, Jure, Maruša in Miha, za denarne zadeve, nakupe in prevoz obrokov (joj, kako dobro kuhajo v Ajdovski menzi - njami!) je brezhibno skrbel Marko. Bilo je naporno, ampak lepo. En teden smo se učili, družili, veliko tudi postorili okrog nas, se zabavali in ustvarili nova prijateljstva. Ne manjka niti načrtov za naprej ...
Darinka Jug
Vse najboljše, draga domovina!
