O DRUŠTVU

Kulturno društvo Korte je društvo, ki na večjem, slovenskem etničnem prostoru izolske občine skrbi za ohranjanje in razvoj kulture avtohtonega življa. Območje delovanja društva sovpada s krajevno skupnostjo Korte pa tudi z župnijo Korte, ki ji je bilo v izolskem statutu leta 1435 priznano slovensko kulturno poslanstvo. Svojo ljudsko šolo so Korte dobile že leta 1819. Tako je ta šola najstarejša slovenska neprekinjeno delujoča na skrajnem jugu Slovenije. V času italijanske vladavine (to je med obema vojnama) je bila slovenska beseda iz šole izgnana in so jo morali prenesti v cerkev pa tudi tu ji ni bilo lahko, saj so tukajšnjega Čedermaca - župnika Karla Esiha - italijanske oblasti neprestano preganjale.


 Korte (Arelena Beba Zakonjšek)


Življenje društva
 
Društveno kulturno življenje se je začelo porajati v drugi polovici 19. stoletja, v dobi čitalnic in taborov, ko je služboval v Kortah (1870 - 1883) župnik France Ravnik, narodni preporoditelj hrvaške in slovenske Istre, ki je s svojim narodnobuditeljskim delom zapostavljenim slovenskim kmetom kortežanske župnije odpiral oči in jim ravnal hrbtenico. Ker je ta svet na dveh narodnostnih mejah, je ljudi opozarjal, naj ne dovolijo krčenja slovenskega etničnega prostora, ker bo sicer fari ostal le zvonik!

Arhivskih dokumentov o začetkih prosvetne društvene dejavnosti v Kortah ni, saj je za to bilo poskrbljeno v nelepi in nečedni preteklosti. Npr.: Še po drugi svetovni vojni je iz Pokrajinskega muzeja Koper izginila, iz sredine 90. let 19. stol., v domačem govoru napisana, prošnja za ustanovitev Prosvetno-kulturnega društva Korte (kar je povedal pokojni Emil Hrvatin). Ohranjeno je izročilo o tem, da sta v sredini devetdesetih let 19. stoletja - v času boja za lastno občino, v Kortah delovala godba na pihala in pevski zbor (slika iz leta 1901). Tik pred prvo svetovno vojno so tudi na Maliji ustanavljali društvo z imenom Pevsko bralno društvo Jugoslavija (listina v tržaškem arhivu).

Takoj po zasedbi teh krajev so italijanske oblasti izgnale ali drugače onemogočile življenje slovenskim izobražencem (Nartnik, Orel, Kleva). Med obema vojnama so vsako slovensko društveno dejavnost in celo slovensko besedo prepovedali in jo tudi vrgli iz šole. Vrnila se je šele, po narodnostni osvoboditvi, oktobra 1945. Šola je bila do konca šolskega leta 1954/55 osemletna, in je za ohranitev slovenskega etničnega prostora veliko pomenila, nato je postala nižjerazredna in podružnica izolske (ki stoji na dvojezičnem območju).

Po drugi svetovni vojni so tudi kulturno-prosvetno društvo obnovili in društvo poimenovali po primorskemu junaku narodnoosvobodilne vojne Janku Premrlu – Vojku. Leta 1970 je društvo ustanovilo moški pevski zbor in ga leta 1990 poimenovalo po pokojnem (+1989) zaslužnem dolgoletnem pevovodji, domačinu Ivanu Pangerju. Društvo je gojilo predvsem petje, nekaj časa po vojni tudi dramatiko. Do sedemdesetih let je delovala v okviru društva tudi knjižnica. Danes obiskuje te kraje koprska potujoča knjižnica.

Decembra 1994 so Korte dobile novo, etnološko usmerjeno, kulturno društvo. Na osnovi lastnih kulturnih korenin in ljudskega izročila Slovenske Istre širi splošno kulturno obzorje. Naziv društva je Kulturno društvo Korte. Svoj sedež ima v kulturnem domu, Korte 44, pošta Izola 6310.


Korte za okopi (Fulvia Zudič)


Dejavnosti društva
 
V okviru društva je dobrih 14 let delovala otroška folklorna skupina Usakošćat, 15 let narečno – dramska skupina, prva leta sta bila dejavna aktiv žena in pustna skupina (hranimo pa še vse maske istrskega pusta z več pravih cunjarjev in lastno zastavo). V času, ko so v Portorožu prirejali pustni festival (1994 – 1998), smo se ga redno udeleževali. Med letoma 2002 in 2004 (18.1.2002 – 21.1.2004) je v sklopu društva deloval Mladinski klub Korte, na kar se je osamosvojil in v letih 2003-2005 Mladinski pevski zbor, ki pa žal ni zaživel. Od leta 2008 naprej je dejaven ženski pevski zbor, od leta 2012 naprej deluje v okrilju našega društva tudi pritrkovalska sekcija.
V letih 2019 in 2020 se je v okviru dramske sekcije po 20 letih ponovno sestavila pustna skupina, ki je sodelovala na 11. in 12. istrski pustni povorki, leta 2019 kot etno maska Štrace ovvero maškare sz Kurt, 2020 pa z avtorsko skupinsko masko - malim vozom Britanska kraljeva družina na obisku v Kurtah. Zaradi "korona krize" od marca 2020 do konca leta, ki pa se nadaljuje tudi v letu 2021, tokrat ne bo pustovanj, pripravljamo pa film o našem šavrinskem pustu.

Naše društvo ima zasluge, da smo preprečili ukinitev bibliobusa na podeželju, oziroma celo dosegli, da potujoča knjižnica danes obiskuje tudi Šared, ob 90-letnici smrti dolgoletnega učitelja Orla se je prenovilo njegov nagrobnik, ob 25-smrti odkrilo obeležje kortežanskemu Čedermacu, Karlu Esihu. Leta 2010 smo odprli muzejsko sobo z etnografsko zbirko in zbirko nagrajenih del slikarskih ex-temporov iz prvih petih let delovanja društva. Tudi na našo pobudo se je uredilo vodne vire, naprimer ureditev perilnice na Ženeštri in izvira grofov Kostanzo na Futaneli (Pocolonu ali Borgoleti).
V društvu so se rojevale in se še razne pobude: za izvedbo številnih kulturnih dejavnosti na ravni krajevne skupnosti; za obnovitev spomenikov lokalne in širše vrednosti, v Stari šoli postavitev muzeja slovenskega šolstva v Slovenski Istri, postavitev še drugega krila portona na vhodu v Kostančevo, pa za kopijo reliefa sv. Jakoba in kipa Marije Zdravja, popravilo tlak v župni cerkvi in fasado na župnišču, v Izoli postavilo spomenik delavki v ribji industriji in napravilo retrospektivno razstavo del prezgodaj preminule akademske slikarke, domačinke Arelene Bebe Zakonjšek ...

V vasi Korte sta kar dve šolski stavbi, ki sta po temeljiti obnovi v osemdesetih letih, propadali. Društvo se je zato potegovalo za njuno vrnitev krajanom, vendar šole kraj ni dobili nazaj, ker je bila prodana v privatno last. Privatnik je stavbo lepo adaptiral in v njej uredil mladinski HOSTEL, k je deloval nekaj let, potem se je dajalo v najem raznim najemnikom. Iz skladišča je bila narejena velika dvorana, ki smo jo večkrat najeli za kulturne prireditve, srečanja, seminarje …Uredilo se je tudi dvorano zadružnega doma in izboljšalo akustiko tako, da je danes nadvse primerna zlasti za zborovske koncerte in gledališke predstave.
Leta 2000 je umrla akademska slikarka Beba Zakonjšek (*1952), članica našega društva in soustanoviteljica društvenega ex-tempora. Dvajset let je imela v Kortah svojo galerijo, a je žal ni več .

Pet let zapored (1995-2000) je društvo prirejalo slikarski ex - tempore. Po njem je ostalo precej slik, ki so bile začasno razstavljene v pevski sobi krajevne skupnosti, od leta 2010 pa je društvo slike preselilo v novo pridobljeno galerijo – muzej, kjer so razstavljeni tudi etnološki predmeti, razne publikacije, fotografije z bližnjega Kašlerja in drugi eksponati, ki pričajo o zgodovini in kulturi kraja.

 

Korte

Korte so največji in najlepši kraj izolskega zaledja, kjer ohranjajo tradicijo in gojijo kulturo.

Pridite in se prepričajte! 

KULTURNI DOM KORTE Korte 44, PoŠta Izola, 6310



PRAVNA OBVESTILA  /   PRAVILNIK O ZASEBNOSTI  /   POLITIKA O RABI PIŠKOTKOV
Kulturno društvo Korte / VSE PRAVICE PRIDRŽANE / IZVEDBA: F.King