.jpg)
Program je vodila in povezovala članica dramske sekcije KD Korte, Nina Mernik.
V uvodnem nagovoru smo slišali, da med 20. in 29. majem po vsej Sloveniji in v slovenskem zamejstvu poteka preko 1000 kulturnih dogodkov različnih umetniških zvrsti, posebno vlogo pa bo v letošnji izdaji odigral najmlajši med umetnostmi, film. Namen projekta Teden ljubiteljske kulture je podpora ustvarjalcev in promocija ljubiteljske kulture. Z njim osveščamo in predstavljamo vse, ki svoj talent, čas in energijo namenjajo ljubiteljski kulturi ter tako bogatijo sebe in družbo.
V Izoli se je filmski dogodek odvil v ponedeljek, 23. maja v kinu Odeon. S svojim filmskim oziroma video izdelkom so se predstavili KD Korte, Društvo VS Tamariska, Remigio Grižonič, KUD Erato in KUD Steps. Po končani projekciji je sledil pogovor s predstavniki društev, ki ga je vodil Erik Toth.
V soboto, 28. maja se ob zaključku TLK na prireditvi Oder, ples in rock’ n’ roll v parku P. Coppo v Izoli na stojnicah in s kulturnimi programi predstavijo KDLU Lik, KDLU Tuba, KD Korte, Mari o net.te in KD VNL. Nastopile pa bodo skupine Cajon, OŠ Livade, s plesnim nastopom Zavod MIND, kamišibaj gledališče v izvedbi KD Korte. Videli bomo plesni nastop Plesnega studia L A I, kamišibaj gledališče društva Mari o net.te in pevski in plesni nastop KUD Balerima. Prireditve se pričnejo ob 18. uri, vodi in povezuje Nina Mernik iz KD Korte. V primeru slabega vremena se prireditev prenese na soboto, 4. junija.
Kaj pa se je dogajalo v nedeljo na zborovskem koncertu?
V prijetno senčnem svežem okolju letnega kina Arrigoni se je s svojimi nastopi predstavilo 8 izolskih pevskih skupin oziroma zborov. Z veseljem lahko rečem, da se je dejavnost zelo uspešno izvila iz primeža pandemske krize minulih dveh let, ko druženje, kot seveda tudi prepevanje na vajah »v živo«, dlje časa sploh ni bilo mogoče. Kljub temu, da so bile vse naše žrtve podrejene ukrepom za zajezitev širjenja bolezni, je marsikatera pevka in pevec utrpel posledice okužbe in obolelosti. Morda je tudi zato kak sestav izgubil nekaj pevk in pevcev ali celo zborovodjo, zagotovo pa so se pevski glasovi ulenili in seveda izgubili precej svoje prožnosti, ki jo sicer vzdržujemo z redno pevsko vajo. In vsi smo se za dve leti postarali! Toda zborovsko petje je – to danes že lahko z gotovostjo trdimo – tudi pri nas vendarle preživelo. Kakšna sreča!
Z nedeljskim koncertom smo torej upravičeno z veseljem in dobrovoljno praznovali zmago nad še nedavno oglušujočo tišino praznih ulic, strahom pred neznanim, naraščajočo nejevoljo nad prisilno osamitvijo, utapljanjem v temnih mislih ... Na oder je svoje pevke in pevce vendar lahko pripeljala kopica izvrstnih zborovodij, ki so svoje bogato znanje, nekateri pa tudi veliko dragocenih izkušenj, pridobljenih že pred prisilnim dveletnim molkom, najprej delili z njimi, zdaj pa tudi z nami, zvestim občinstvom.
Če zanemarim nekaj »kiksov« pri, za nekatere med nami pogosto spornem ojačevanju, predvsem pa »miksanju« zvoka na prireditvah z akustično glasbo, sploh ko gre za večglasno petje, ki morajo biti - če naj bodo dovolj dobri - če že ne neopazni, vsaj neinvazivni, saj sicer bolj kvarijo kot dodajajo vrednost, gre zagotovo najprej vsa pohvala najbolj vztrajnim upokojenkam in upokojencem.
Ženski pevski zbor Sinji Galeb Društva upokojencev, ki ga sicer vodi dr. Iva Dobovičnik, a je v njeni odsotnosti zbor na oder popeljal Koprčan Vladislav Korošec, je pokazal rezultate svojega stremljenja h kakovostnemu izvajanju večglasnih ljudskih in umetnih skladb. Lahko smo slišali dober rezultat dela na pevski tehniki in podajanju predstavljenih pesmi. Pevke se niso prav nič ustrašile »druge dirigentske roke«, kar je še posebej pohvalno za obe strani.
Tudi ŽPZ Univerze za tretje življenjsko obdobje Morje dr. Barbara Kopačin dokaj spretno vodi »med čermi« majhnega števila pevk in vedno višjih zahtev po kvaliteti, ki jih vsem nam narekujejo mlajši, zagnani in glasbeno, pa tudi pevsko vedno bolj podkovani zborovodje s svojimi vedno boljšimi zbori. Vendar je zavedanje, kako pomembna je v vseh življenskih obdobjih družabnost, zdravilno veselje do skupnega ustvarjanja in nenehno prizadevanje za iskanje ravnovesij v sebi in med seboj, tudi zvočnih harmonij, očitno prisotno, kar sploh ni malo, nikoli pa nekaj zanemarljivega!
Profesorica glasbe Maja Cetin poje pri kolegici v zboru osnovne šole Livade, ki jo vodi, že veliko let pa je tudi zborovodkinja Moškega pevskega zbora Delfin. Možje so pod njenim vodstvom zapeli pogumno, z veliko mero neusihajoče življenjske energije in vitalnosti, pravi mladeniči!
Prijetno je presenetila zborovodkinja MePZ Haliaetum italijanske skupnosti Pasquale Besenghi degli Ughi. Zbor ima od leta 1975 v Izoli najdaljšo tradicijo neprekinjenega delovanja. Tokrat ga je na oder povedla nova, izredno perspektivna, še posebej v Istri že priznana in uveljavljena zborovodkinja Lora Pavletić. Zbor je prevzela pred nekaj meseci in že nakazala bodočo pot; z dodatno okrepitvijo z mlajšimi glasovi in dobrim delom na vokalni tehniki ima ta zbor v bodoče še prav velik potencial.
Moški pevski zbor Izola vodi dolgoletni ravnatelj koprskih osnovnih šol, na novo izolske osnovne šole Vojka Šmuc, profesor Anton Baloh. V svojem prostem času se že mnoga leta ukvarja z zborovskim petjem na Koprskem, kjer vodi Žensko vokalno skupino Korala in dekanski Lovski Mo PZ. Deset let je vodil tudi Zvezo pevskih zborov Primorske. Z izolskim Moškim pevskim zborom se je predstavil z všečnim programom, zapelo je zadovoljivo število moških glasov, pevcev, ki se med seboj dobro poznajo in razumejo, in vestno in zanosno sledijo »zamahom dirigentovih rok«.
Občinstva so se seveda najbolj dotaknili vsi, ki so poleg znanja svojih pevovodij v svoj nastop vložili tudi več temperamenta in odrske sproščenosti, ki kljub morebitnim drobnim »kiksom«, vedno najbolj »zažge«.
Z zlitostjo zrelih glasov, glasovno mehkobo in odlično pevsko disciplino se je izkazal ŽPZ Mirta pod vodstvom Eneje Baloh. Zbor ima z dobro polovico pevk kljub svoji »mladosti« že predhodnih deset let izkušenj. K lepemu, kultiviranemu zvoku so očitno precej pripomogle tudi nove članice. Tudi sicer vsi zboristi zelo dobro vemo, da je reden priliv novih pevk in pevcev, še posebej mladih, izjemnega pomena za vitalnost vsakega sestava!
Nič manj zanimiv in spretno izdelan pa ni bil nastop Ženske vokalne skupine Tamariska pod vodstvom profesorice Andreje Štucin. Zborovodkinja se je s svojim pevskim zborčkom z OŠ Livade, kjer poučuje glasbeno vzgojo, pred »kovid časi« vrnila s tekmovanja v Italiji absolutno zmago v svoji kategoriji. Tudi takšni uspehi seveda pričajo o strokovnosti in kvaliteti zborovodje. Predvsem pa zbujajo zaupanje v svetlo bodočnost. Skupina je vstopila v enajsto leto svojega delovanja. Posega po zanimivi in zahtevni literaturi za ženske sestave, program je zastavljen ambiciozno, atraktivno, delo je strokovno na visoki ravni, zato uspeh seveda ne more izostati.
Vsekakor pa je največji vtis pustila Kompanija izolana pod vodstvom Zorana Milenkovskega, ki je nastopila kot zadnja. Za skupino so značilni sveži glasovi, odlična usklajenost in čisti mediteranski temperament. Prav dopadljiv nastop je seveda s strani številčnega občinstva in sodelujočih zborov spontano privabil zaključno aklamacijo in željeni dodatek.
Veliko upanja za bodočnost naše kulture in ljubezni do zborovskega petja pa gotovo prav vsi polagamo na mlajše generacije pevk in pevcev, ki se s strokovnim delom vzgojiteljic in pedagogov razvijajo in kalijo že v vrtcih, nato pa v osnovnih in glasbenih šolah. Odlično bi bilo pa tudi, če bi deloval še kakšen zbor več na srednjih šolah naših treh istrskih mest. Lahko bi se zgledovali po šentvidski gimnaziji, kjer se glasbeno udejstvujejo vsi dijaki v kar devetih (!) pevskih zborih in v dveh orkestrih.
Kdor poje, ne misli slabo, pojmo torej vsi!
