OGLEJ
Oglej (Aquileia) se nahaja v deželi Furlaniji-Julijski krajini in je bil nekoč eno največjih in najbogatejših mest rimskega imperija. Bazilika priča o njegovi ključni vlogi pri širjenju krščanstva v srednjo Evropo. Celotno arheološko območje z baziliko je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Ogled mesta s preostanki iz časov rimskega cesarstva je izredno zanimiv in izkušnja za izletnike izjemno bogata. Na cesti, ki vodi v Gradež do »cardo maximus rimskega Ogleja leži vidni del foruma, glavnega trga in centra gospodarskega, političnega in socialnega življenja tega rimskega mesta. Na Via Sacra, nekaj korakov naprej, je mogoče dostopiti do preostakov rečne luke. Pristanišče so zgradili na prvotnem toku rek Natisone in Torre. Tu so še ohranjeni zahodni privez, temelji skladiščnih poslopij, podvozi in mestno obzidje.
Ogleda in obiska vredna sta tudi muzeja Museo Archeologico Nazionale in Museo Paleocristiano v mestni četrti Monastero. V prvem se nahaja ena pomembnejših arheoloških zbirk severne Italije, drugi muzej se nahaja v nekdanjem samostanu benediktinskih nun, ki je bil zgrajen iznad zgodnjekrščanske, izven mesta ležeče bazilike. V Museo Paleocristiano lahko vidimo talne mozaike in ostanke zidovja iz zgodnjekrščanskega obdobja, medtem ko so mozaiki na stenah iz poznejšega obdobja. Osnovno telo zgradbe je iz 18. stoletja in služi kot razstavni prostor, kjer se porazdeljeni po različnih nadstropjih nahajajo ostanki poznoantičnega Ogleja in ostanki patriarhovega mesta.Za obisk zelo zanimiva so tudi arheološka najdišča Fondo ex Cossar z »insula« in v novejšem času restavriranimi stanovanjskimi hišami, ki je okrašeno z verjetno zgodnjekrščanskim oratorijem s krasnimi mozaiki, med njimi tudi z mozaikom »Dobri pastir v neobičajnem oblačilu«; Fondo ex Cal z zgradbami terme, Sepolcreto s pokopališči iz 1. do 4. stoletja in baziliko v Beligni, iz katere so mozaike razstavili tudi v muzeju Museo Paleocristiano.
OGLEJSKA BAZILIKA
Basilica Patriarcale di Santa Maria Assunta sodi med najpomembnejše in najbolj fascinantne zgodnje krščanske spomenike v Italiji in celotnem Sredozemlju.
Najpomembnejše značilnosti Oglejske bazilike
1. Izjemni mozaiki
Glavna atrakcija bazilike je njen tlakovni mozaik, ki se razprostira pod glavno ladjo in velja za največji zgodnjekrščanski mozaik v zahodnem svetu (meri približno 750 m²).
· Starost: Mozaik izvira iz začetka 4. stoletja (t.i. teodorijanska faza) in je bil odkrit v začetku 20. stoletja.
· Pomen: Prikazuje bogato simboliko, vključno z zgodbo o Jonu in različnimi živalskimi in verskimi motivi, ki so ključni za razumevanje zgodnjega krščanstva. Mozaik je viden s hodnikov, ki so postavljeni nad njim, na ravni srednjeveškega tlaka.
2. Zgodovinska kompleksnost
Današnja bazilika je rezultat številnih prenov in dozidav, ki se prekrivajo skozi stoletja:
· - Prvotne cerkve: Prve cerkve, zgrajene po Milanskem ediktu (313 n. št.), so bile uničene, so njihovi ostanki in mozaiki vidni v Kripti izkopanin (Crypta degli Scavi).
- Sedanja zgradba: Sedanja romanska cerkev v glavnih obrisih sega v čas patriarha Popona (11. stoletje), ki jo je posvetil leta 1031. Kasneje je dobila še gotske elemente.
-Lesen strop: osupljiv lesen strop, ki spominja na ladijski trup, je bil dodan v 15. stoletju.
3. Kripta s freskami
Pod prezbiterijem se nahaja Kripta fresk (Crypta degli Affreschi), ki izvira iz 9. stoletja in je okrašena s freskami iz 12. stoletja. Te freske prikazujejo prizore iz življenja svetega Marka in zgodovine oglejskega patriarhata.
4. Zvonik (Campanile)
Poleg bazilike stoji samostoječ, več kot 70 metrov visok zvonik, ki je bil prav tako zgrajen v času patriarha Popona (11. stoletje). Ponuja čudovit razgled na mesto in okolico.
5. Del arheološkega območja
Bazilika je del večjega arheološkega kompleksa, ki vključuje tudi krstilnico (Battistero) in ostanke drugih rimskih in zgodnjekrščanskih zgradb (kot je Südhalle).
Skratka, Oglejska bazilika ni samo cerkev, ampak je živa časovna kapsula, ki na enem mestu združuje več kot tisočletje zgodovine, od rimskega cesarstva do srednjega veka.
GRADEŽ
Naselje leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune oz. na njenem južnem robu ob ustju Tržaškega zaliva. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila imajo na razpolago priveze v pristanih Porto San Vito in Lega Navale ter v marinah S. Marco in La Couve. Od kanala della Schiusa vozijo tudi potniške ladjice na otok Barbano, ki se nahaja sredi lagune.
Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/69 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Gradeški patriarh se je po beneški osvojitvi Gradeža leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, po dokončni osvojitvi s strani Benetk, leta 1451 prenesli tudi formalni naslov patriarhata, zaradi česar je pomen Gradeža upadel.
Med največje znamenitosti sodi Bazilika sv. Evfemije z osmerokotno krstilnico. Je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48).
Severovzhodno od mesta, sredi lagune, leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja, Beneške Slovenije in Istre.
BARBANA
je majhen otok na skrajnem vzhodnem delu Gradeške lagune v Italiji. Najbolj je znan po tem, da je na njem eden najstarejših marijanskih svetišč na svetu, Santuario di Barbana (Svetišče Božje Matere Marije), ki je pomembna romarska destinacija. Svetišče: Legenda pravi, da sega nastanek svetišča v leto 582, ko naj bi po hudemu neurju, ki je ogrozilo Gradež, na tem mestu, takrat še na celini, našli sliko Device Marije, ki jo je prineslo morje. Oglejski patriarh Elia naj bi tukaj zgradil cerkev v zahvalo. Mesto je ime dobilo po puščavniku Barbanusu iz Trevisa, ki naj bi živel v bližini. Današnji otok: Od 5. do 7. stoletja se je laguna oblikovala in Barbana je postala otok. Verska skupnost: Otok in svetišče oskrbuje skupnost Benediktinskih menihov (od leta 2020), ki tu živijo. Črna Marija: V svetišču se nahaja leseni kip, znan kot Madonna mora (Črna Marija). Romarski kraj: Barbana je izjemno priljubljen romarski kraj. "Perdon di Barbana": Vsako leto, prvo nedeljo v juliju, poteka tradicionalna barkadna procesija, imenovana "Perdon di Barbana" (Barbanin odpust), ko se skupnost iz Gradeža v okrašenih čolnih odpravi na otok, da bi obnovila zaobljubo Mariji, ki naj bi mesto rešila pred kugo leta 1237. Dostop: Do otoka vozi redna trajektna linija iz Gradeža (iz kanala Schiusa), plovba traja približno 20 do 30 minut. Otok ima tudi majhno pristanišče za zasebna plovila.
Barbana je čudovita mešanica mirne narave lagune in bogate zgodovine ter duhovnosti. Če si v Gradežu, je obisk otoka in svetišča prijeten izlet.
Pripravila in priredila Darinka Jug
Viri:
· Oglej /Aquileia/, strnjen turistični vodnik,
· umetna inteligenca,
· Wikipedija - svetovni splet
