Malijčani v čast Mariji Karmelski
21.07.2009
Da imajo Malijčani v sebi veliko pozitivno gonilno silo in stvariteljsko žilico, so pokazali tudi na prireditvi v nedeljo, 19. julija. Ta se je odvijala v čast Mariji Karmelski, ki je njihov vaški praznik. Kaj vse smo tu lahko videli in slišali?
Če začnemo pri napovedani razstavi …
Laura Babič je razstavila bele češnjeve in raznobarvne cvetoče vejice, cvetove lilij, maka in še, še. Vse fino in sanjsko, ustvarjeno iz tankih najlon nogavic! Ne bi verjeli, če ne bi videli, kaj lahko naredijo pridne roke in notranji navdih! Bruna Kocjančič je pokazala prerez svojega življenjskega dela: ženski kostim, posteljno pregrinjalo in veliko prtov in prtičkov izdelanih iz tankih sukancev, s tankimi iglami pletene unikate, kot iz pajčevine zarisan ornament! Rozita Kleva izdeluje olja na platnu z ranimi motivi: narave, kmečkih opravil in iz vsakdanjika. Karmel Kleva je v prerezu pokazal svoje življenjske stvaritve: istrsko hišo, motive iz vsakdanjega življenja in tegob človeka in njegove dežele. Kdo ne pozna njegovih rezbarij? Preko sto jih je razstresenih po domovih. Nekaj jih hrani v depoju za postavitev zbirke na Maliji zato, da bodo mladi rodovi spoznali preteklost svojih očetov in nonotov.
… in nadaljujemo s kulturnim programom:
Uvodoma je Norma Kleva povedala malijsko folklorno zgodbo izpred 80. let N'delja, dan za v'esevje. Po očetovem pripovedovanju jo je v 13. številki Brazd s trmuna objavila Cvetka Bernardi. Iz iste revije je svoje pesmi Istra kam, Živeti z Istro, Vsak po svoji poti, prebral Dinko Bizjak. Glasbeni del prireditve sta izvedla dva dua, in sicer Libertango Astorja Piazzole klarinetist Žiga Fabbro ob kitarski spremljavi Sama Turka, in nekaj narodnih in zabavnih z diatonično harmoniko Manuel Šalkovič in klarinetom Devid Glavina. Nazadnje so se celo veselo »zavrteli«, morda v spomin na čase, ko je bil vaški praznik predvsem v znamenju plesa, morda pa tudi v spomin na harmoniko izpred 80- let, ki ji je miš preglodala meh, da je bilo slišati »fijuuuuuu«…, kot pravi zgodba z začetka prireditve.
Če začnemo pri napovedani razstavi …
Laura Babič je razstavila bele češnjeve in raznobarvne cvetoče vejice, cvetove lilij, maka in še, še. Vse fino in sanjsko, ustvarjeno iz tankih najlon nogavic! Ne bi verjeli, če ne bi videli, kaj lahko naredijo pridne roke in notranji navdih! Bruna Kocjančič je pokazala prerez svojega življenjskega dela: ženski kostim, posteljno pregrinjalo in veliko prtov in prtičkov izdelanih iz tankih sukancev, s tankimi iglami pletene unikate, kot iz pajčevine zarisan ornament! Rozita Kleva izdeluje olja na platnu z ranimi motivi: narave, kmečkih opravil in iz vsakdanjika. Karmel Kleva je v prerezu pokazal svoje življenjske stvaritve: istrsko hišo, motive iz vsakdanjega življenja in tegob človeka in njegove dežele. Kdo ne pozna njegovih rezbarij? Preko sto jih je razstresenih po domovih. Nekaj jih hrani v depoju za postavitev zbirke na Maliji zato, da bodo mladi rodovi spoznali preteklost svojih očetov in nonotov.
… in nadaljujemo s kulturnim programom:
Uvodoma je Norma Kleva povedala malijsko folklorno zgodbo izpred 80. let N'delja, dan za v'esevje. Po očetovem pripovedovanju jo je v 13. številki Brazd s trmuna objavila Cvetka Bernardi. Iz iste revije je svoje pesmi Istra kam, Živeti z Istro, Vsak po svoji poti, prebral Dinko Bizjak. Glasbeni del prireditve sta izvedla dva dua, in sicer Libertango Astorja Piazzole klarinetist Žiga Fabbro ob kitarski spremljavi Sama Turka, in nekaj narodnih in zabavnih z diatonično harmoniko Manuel Šalkovič in klarinetom Devid Glavina. Nazadnje so se celo veselo »zavrteli«, morda v spomin na čase, ko je bil vaški praznik predvsem v znamenju plesa, morda pa tudi v spomin na harmoniko izpred 80- let, ki ji je miš preglodala meh, da je bilo slišati »fijuuuuuu«…, kot pravi zgodba z začetka prireditve.
