Po končanem študiju na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je zaposlila na RTV Slovenija in velikokrat smo videvali njene prispevke, v katerih je pronicljivo in pretanjeno prikazovala različne dogodke, najraje pa v besedi in sliki portretirala ljudi. Pred 3 leti se je kljub uspešno začeti karieri, ki je veliko obetala, odločila, da bo svoje življenje spremenila. Odpovedala se je dokaj varni službi, si kupila enosmerno vozovnico in odpotovala doživljajem v neznanih krajih naproti – iz Ljubljane v Frankfurt, od tam v Taipei in nato na Novo Zelandijo, od koder je kasneje potovala po Oceaniji. O novih krajih, ki jih je spoznavala cela tri leta svoje odsotnosti ne samo od doma, ampak tudi iz Evrope, je pred kortežanskim občinstvom z velikim zanosom pripovedovala skoraj 2 polni uri. Naslov njenega predavanja je bil Kako potovati z malo denarja. Bilo je predavanje za sladokusce, kot se je izrazila ena od udeleženk predavanja. Pa ne zaradi kulinarike, ki jo je tudi na hitro predstavila, pač pa zaradi privlačne vsebine in prekrasnih fotografij neobljudenih rajsko modrih plaž in koralnih otočkov ter skritih kotičkov, ki jih množični turizem še ni ne dosegel in ne okvaril, Zarji pa so te predele pokazal domačini sami, med katerimi je živela, fotografije vulkanske pokrajine in vzpetin, geotermalnih izvirov, ledenikov, predavanje pa je bilo zanimivo tudi zaradi njenih videov in pestrega in skorajda literarno pretanjenega jezika , s katerim je Zarja Kambič občinstvu posredovala svoje večletne izkušnje s poti po Novi Zelandiji in Oceaniji. Kljub temu, da so bli prisotni tudi otroci, se ob predavanju nihče ni dolgočasil, saj ga je predavateljica nazorno prikazala tako v besedi kot v sliki. Zanimive so bile tudi njene anekdote. Pripovedovala je o tem, kako je potovala sama in v družbi drugih mladih popotnikov, tudi Slovencev, kako je navezala ogromno novih stikov in si pridobila prijatelje med ljudmi vseh starosti, poklicev, kako se je med potovanji preživljala s priložnostnimi in tudi stalnejšimi deli, kako je vmes opravljala tudi delo prostovoljke in kako se ji je uresničila največja želja, plavati s kiti. Nanizala je veliko nasvetov o tem, kako preživeti med ljudmi, ki so po naravi zelo optimistični, ki živijo še vedno veliko bolj v stilu z naravo, kot to znamo v Evropi. Izvedeli smo marsikaj o kulturi Maorov, o tem, kako je življenje lahko vedro in optimistično in nekoliko manj vezano na hitenje in norenje. Zarja Kambič nam je v Kortah polepšala ponedeljkov večer. Ker se konec maja že odpravlja na nove poti, tokrat po Aljaski in Kanadi, ji želimo veliko lepih doživetij. Zagotovo bo marsikdo iz občinstva spremljal njene vtise in izkušnje na družbenih omrežjih in na njeni spletni strani, ki jo pripravlja. Hvala, Zarja, in srečno! Jelka Morato Vatovec, foto: Jasna Arko
