S svojimi 6 mentoricami se je v Korte pripeljalo kar 74 otrok. Ogledali so si vodni vir Frato, Dolenjo in Gorenjo vas Korte, se ustavili pri spomeniku v 2. svetovni vojni padlih borcev iz naše krajevne skupnosti in izvedeli veliko zanimivosti o kraju Korte in njegovi okolici.
Ker so konec tedna pred tem ob načrtovanju dogodka profesorice poklicale tudi v naše društvo in izrazile zanimanje za ogled galerije - muzeja, smo se potrudili in prostor po dveh letih gostovanja računalničarjev Univerze za tretje življenjsko obdobje, večer pred tem uredili in pripravili za ogled. Galerijo - muzej je ob strokovnem vodstvu muzealcev iz Pirana in Kopra leta 2010 postavilo in za javnost prvič odprlo Kulturno društvo Korte, ki z njo tudi upravlja.
Predsednica društva Darinka Jug je otroke in njihove spremljevalke sprejela v treh skupinah in jim predstavila zbirko, ki obsega 23 nagrajenih slik iz prvih petih let delovanja društva, ko smo še prirejali slikarske ex-tempore. V zbirki so razstavljeni panoji, kjer so navedene najdbe z bližnjega hriba Kaštelirja (po domače Kašlerja) z nazadnje, leta 2010 pri izkopavanjih najdeno dragocenostjo - bronastim kipcem kašlerskega goniča. V vitrini je poleg omenjenega psička razstavljenih tudi nekaj knjig, ki jih je izdalo ali jim na dan pomagalo naše društvo in opisujejo zgodovino kraja in delovanje pomembnih ljudi – izobraženih duhovnikov in učiteljev, ki so imeli zasluge, da so se v Kortah ohranili slovenski jezik in kultura, saj so nekdanje revno kmečko prebivalstvo učili pisati, brati, nadarjene pošiljali naprej na izobraževanje, vse skupaj pa ozaveščali o pomenu "znanja" in kulture za narodovo samozavest.
Tu je razstavljena tudi maska šavrinskega cunjarja, cundra ali štracarja, ki simbolizira razpad telesa in je starodavni pustni lik tega ožjega pa tudi širšega področja (znan je že iz prazgodovine in je poznan po vsem subtropskem pasu).
V lepo urejeni stari omari je nekdanja, za današnje čase sicer sila skromna, a zato nič manj dragocena knjižnica, med notami nekdanjega prosvetnega društva Janko Premrl – Vojko pa so tudi note, ki jih je ročno prepisovala Silva Grbec v mladih letih. Urejen je kotiček z nekaj starimi predmeti iz časov kmečkega življenja (kanta za mleko, posoda iz starega črnega odprtega ognjišča, nagobčnik za istrskega boškarina–vola …). V drugem kotu pa vidimo staro šolsko klop in stol iz naše "škole". Mimogrede: prihodnje leto bomo obeležili 200 letnico od ustanovitve in neprekinjenega delovanja te prve slovenske šole v naši Istri.
Zaživeli pa so tudi spomini iz otroških let na pripovedi none o težkem in večkrat trpkem življenju številčnih družin na revni zemlji iz prve polovice 20. stoletja ...
Ob koncu se je vsaka skupina seznanila tudi z zbirko otroških nagajivk, izštevank, ugank v domačem narečju P'r n's k'ntamo eno šrajamo t'ku, ki jih je dolga leta zbirala ga. Nada Morato in leta 2014 izdalo naše društvo. Otroci so s še posebnim radoživim zanimanjem prisluhnili prav tem kratkim tekstom.
V veliko veselje je, da se profesorji z OŠ Vojke Šmuc zanimajo za tovrstne oblike predstavitve naše preteklosti - dediščine in so jo pripravljeni deliti tudi z našo nadebudno mladino.
Hvala za obisk, pridite še kdaj!
(Na fotografiji so otroci iz 4. b z njihovima mentoricama)
